1-1 S12-3708110BA SKLOP ZAGANJAČA
1-2 S12-3708110 SKLOP ZAGANJAČA
2 S12-3701210 NASTAVITEV NOSILCA GENERATORJA
3 SKLOP GENERATORJA FDJQDJ-FDJ
4 S12-3701118 NOSILEC GENERATORJA LWR
5 FDJQDJ-GRZ TOPLOTNI IZOLATOR - GENERATOR
6 S12-3708111BA JEKLENI TULE
Glede na princip delovanja se zaganjalniki delijo na enosmerne zaganjalnike, bencinske zaganjalnike, zaganjalnike na stisnjen zrak itd. Večina motorjev z notranjim zgorevanjem uporablja enosmerne zaganjalnike, za katere je značilna kompaktna struktura, preprosto upravljanje in enostavno vzdrževanje. Bencinski zaganjalnik je majhen bencinski motor s sklopko in mehanizmom za spreminjanje hitrosti. Ima veliko moč in je manj odvisen od temperature. Lahko zažene velik motor z notranjim zgorevanjem in je primeren za visoka in hladna območja. Zaganjalniki na stisnjen zrak se delijo na dve vrsti: ena je za vbrizgavanje stisnjenega zraka v valj v skladu z delovnim zaporedjem, druga pa za pogon vztrajnika s pnevmatskim motorjem. Namen zaganjalnika na stisnjen zrak je podoben namenu bencinskega zaganjalnika, ki se običajno uporablja za zagon velikega motorja z notranjim zgorevanjem.
Zaganjalnik enosmernega toka je sestavljen iz motorja serije enosmernega toka, krmilnega mehanizma in sklopke. Namenjen je predvsem zagonu motorja in potrebuje močan navor, zato mora prevajati veliko količino toka, do več sto amperov.
Navor enosmernega motorja je pri nizki hitrosti velik in se pri visoki hitrosti postopoma zmanjšuje. Zelo primeren je za zaganjalnik.
Zaganjalnik uporablja motor serije DC, rotor in stator pa sta navita z debelo bakreno žico pravokotnega preseka; pogonski mehanizem ima reduktor; delovni mehanizem uporablja elektromagnetno magnetno sesanje.
Kot vsi vemo, zagon motorja potrebuje podporo zunanjih sil, in to vlogo igra avtomobilski zaganjalnik. Na splošno zaganjalnik uporablja tri dele za izvedbo celotnega procesa zagona. Motor serije DC uvaja tok iz akumulatorja in povzroča mehansko gibanje pogonskega zobnika zaganjalnika; prenosni mehanizem vklopi pogonski zobnik v zobniški venec vztrajnika in se lahko samodejno izklopi po zagonu motorja; vklop in izklop zaganjalnika krmili elektromagnetno stikalo. Med njimi je motor glavna komponenta znotraj zaganjalnika. Njegovo načelo delovanja je proces pretvorbe energije, ki temelji na Amperovem zakonu, s katerim se srečujemo v fiziki v nižjih razredih osnovne šole, to je sila napajanega prevodnika v magnetnem polju. Motor vključuje potrebno armaturo, komutator, magnetni pol, krtačo, ležaj, ohišje in druge komponente. Preden motor deluje z lastno močjo, se mora vrteti s pomočjo zunanje sile. Postopek, s katerim motor preide iz statičnega stanja v samodejni tek s pomočjo zunanje sile, se imenuje zagon motorja. Obstajajo trije pogosti načini zagona motorja: ročni zagon, zagon pomožnega bencinskega motorja in električni zagon. Ročni zagon se izvaja z vlečenjem vrvi ali tresljajem rok, kar je preprosto, a neprijetno in zahteva veliko delovne intenzivnosti. Primeren je le za nekatere motorje z majhno močjo, pri nekaterih avtomobilih pa je rezerviran le kot rezervni način; pomožni bencinski zagon se uporablja predvsem pri dizelskih motorjih z veliko močjo; električni način zagona ima prednosti enostavnega upravljanja, hitrega zagona, možnosti večkratnega zagona in daljinskega upravljanja, zato se pogosto uporablja v sodobnih vozilih.